Oddati jih je možno tule.
| Številka vnosa: | 42 |
| Ime: | dm<3 |
| Oddano: | Thursday, May 7th 2009 - 12:10:36 AM |
| Sporočilo: |
helou useem..
Jst se rezala nism.. ampak mam frende k se.. ampak od taga poznam res enga k tega ne dela zato da bi dobil pozornost ampak ker ma resnične težave.. Očitno je da če o tem govoriš kot da je to neki usakdanjega.. tega ne počneš zato, ker bi s tem res lajšal psihično bolečino, ampak s samo izivaš pozornost.. resnično me jezijo ljudje, ki naj bi jim blo u življenju res slabo, a to govorijo naglas, samo ker pripadajo neki grupi, slogu, ali jim je preprosto dolgčas.. Resnično pa mi je žal za ljudi, ki se režejo resnično zato, ker drugega izhoda ne vidiijo.. Rada pomagam takim ljudem.. Tko da če kdo rab kei.. sam uprašej za msn.. in dubiš.. lepo ste mejte.. upam da ste razumel kai sm hotla povedat... <3 |
| Številka vnosa: | 41 |
| Ime: | Kr ena |
| E-mail : | tyasa94@hotmail.com |
| Oddano: | Monday, April 6th 2009 - 04:15:55 PM |
| Sporočilo: |
Stara sem 14 let. rezat sem se začela pred dvema letoma. bilo je na moi B.day. Vsak dan sem dobila več problemov, a odpravil se ni nobeden. Pred tem mi je ena prijatelca pokazala rano na roki. Tako sem v kopalnici naąla ľiletko in se začela rezati. nisem mogla nehati. vsaka malenkost me je spravila s tira. ko sem se zrezala sem se počutila bolje. ampak ľal mi je, da sem to ąla povedat naibliľjim prijatelcam. potem smo se v ąoli pogovarjali o tem, in eni od prijateljic je uąlo in me je izdala. tako so vsi izvedeli kai počnem. tudi učitelca. ampak starąem ni povedala. ugotovili so sami, ko so videli rane. nisem bila dovolj pozorna. rane imam na gleľnju, stegnih,pod trebuhom in rokah. ostale so brazgotine, ki so zelo vidne. priąlo je tako daleč, da sem ąla na ąivanje. to je bilo pred 2 tednoma. vsem sem govorila, da mi je spodrsil noľ. in verjeli so mi. sama jaz in ąe dve prijatelci vemo, kai se je v resnici zgodilo. zdai sem dobila strah pred tem in odločila sem se da bom s tem nehala! to sem si obljubila!
zato vam svetujem: nehaite preden bo prepozno. ľivljenje je eno in ne zapravite si ga tako,da se uničujete. prilagam vam en video, ki nam da misliti. ne končajte kot ona! http://sl.netlog.com/go/explore/videos/videoid=sl-999682 |
| Številka vnosa: | 40 |
| Ime: | Noxie |
| Oddano: | Monday, March 30th 2009 - 08:33:13 PM |
| Sporočilo: |
S samopoąkodovanjem sem zapravila 6 let svojega ľivljenja... Stara sem 19 let in ne morem nehat.
|
| Številka vnosa: | 39 |
| Ime: | Nekdo |
| E-mail : | eno.smerono@hotmail.com |
| Oddano: | Thursday, February 19th 2009 - 01:20:30 PM |
| Sporočilo: |
No...jaz imam iste probleme z rezanjem žil...star sm 17 let počasi bom 18. Z življenjem sem zelo razočaran in skos mislim samo na to, da bi si na zapestju do konca prerezal glavno žilo! Imam zelo veliko težav...šola,LOVE,folk....pri LOVE me nobena ne pogleda in še to, če kero vprašam mi odvrne z takim odgovorom da kr ZABOLI!!!Že po mestu kaj grem čujem kdaj pa kdaj šimfanje za mojim hrbtom :( in to ni lepo slišat *In vedite, da to zelo, zelo boli" *obupal sem* Moje mišlenje je: SM GRD, ZAOSTAL IN NE SPADAM NA TA SVET! ŽELIM UMRET! Ves svet se obrača proti meni! SM PAČ NAPOTI! in želim, da je taga konec! Tolikokrat sm bil v priložnosti, da bi to lahko storil! Pa nisem! V MESTU v eni tgovini sm si kupil nož glih za to stvar...samo takrat nisem imel takega želodca kot ga imam zdaj...no zdaj mi je pa matera vzela noč in nimam nič! Zdaj za naslednjič si bom v trgovini kupil klingico in to storil za seboj pa pustil sporočilo takoj pri prvi priložnosti!
Obupal sem! Resnično! HELP ME! :( :"( |
| Številka vnosa: | 38 |
| Ime: | Tinaaaa |
| E-mail : | nobody@hotmail.com |
| Oddano: | Sunday, October 26th 2008 - 09:16:46 PM |
| Sporočilo: | No jaz sem stara 13 let in se režem.Rezat sem se začela predvsem samo zaradi tega ker sem izvedela,da mi moj najboljši prijatelj,ki sem ga imela in ga še vedno imam zeloo rada laže,saj nebi rekla če bi bile to malenkostne laži toda niso bile.Prizadelo me je poleg tega sem ime težave tudi doma,lansko leto skoraj celo šolsko leto nisem hodila v šolo vedno sem imela lepe ocene toda moj učni uspeh je padel.Letos sem se začela truditi,da bi stvari izboljšala,šol.leto se je začelo z lepim uspehom,toda kot,da mi sreča ni usojena sem izvedela grozno novico.Spet sem se zatekla k rezanju,z vsakim dnem se režem bolj.Nevem več kaj naj naredim.Za moje početje neve nihče.Razmišljala sem že o psihologinji toda nočem iti ker je moja mami psihični bolnik in se bojim,da bi jo psihično sttrlo oče pa me nebi razumel.Tega res nebi morala narediti staršem ker sta zelo lepo skrbela zame in sta me vzgajala dobro,toda kaj ko moji možgani iščejo samo še kakšen trden prednet,da bi lahko znjim zarezala v žilo in čutila bolečino v zapestju.To mi je kot hrana.Toda rada bi se odvadila vendar sama nemorem.HELP! |
| Številka vnosa: | 37 |
| Ime: | Tinaaaa |
| E-mail : | nobody@hotmail.com |
| Oddano: | Sunday, October 26th 2008 - 09:16:04 PM |
| Sporočilo: | No jaz sem stara 13 let in se režem.Rezat sem se začela predvsem samo zaradi tega ker sem izvedela,da mi moj najboljši prijatelj,ki sem ga imela in ga še vedno imam zeloo rada laže,saj nebi rekla če bi bile to malenkostne laži toda niso bile.Prizadelo me je poleg tega sem ime težave tudi doma,lansko leto skoraj celo šolsko leto nisem hodila v šolo vedno sem imela lepe ocene toda moj učni uspeh je padel.Letos sem se začela truditi,da bi stvari izboljšala,šol.leto se je začelo z lepim uspehom,toda kot,da mi sreča ni usojena sem izvedela grozno novico.Spet sem se zatekla k rezanju,z vsakim dnem se režem bolj.Nevem več kaj naj naredim.Za moje početje neve nihče.Razmišljala sem že o psihologinji toda nočem iti ker je moja mami psihični bolnik in se bojim,da bi jo psihično sttrlo oče pa me nebi razumel.Tega res nebi morala narediti staršem ker sta zelo lepo skrbela zame in sta me vzgajala dobro,toda kaj ko moji možgani iščejo samo še kakšen trden prednet,da bi lahko znjim zarezala v žilo in čutila bolečino v zapestju.To mi je kot hrana.Toda rada bi se odvadila vendar sama nemorem.HELP! |
| Številka vnosa: | 36 |
| Ime: | srecka |
| E-mail : | marusa.zupanc85@gmail.com |
| Oddano: | Wednesday, May 28th 2008 - 11:00:32 AM |
| Sporočilo: |
Tudi sama sem se rezala kakšnih 8 let nazaj. Na žalost imam porezano celo levo roko in to precej globoko. Brazgotine so še vedno vidne. Pred enim letom so me začele ful motiti, sramovala sem se jih. Šla sem na lasersko odstranitev. Od tega je že skoraj 8 mesecev, brazgotine pa so še vedno enako vidne. Tudi kreme in masaže ne pomagajo..
Kako naj jih skrijem? Sedaj sem odrasla, hodim v službo.. Nočem tam razlagati od kje in zakaj imam brazgotine. |
| Številka vnosa: | 35 |
| Ime: | Bubbles |
| Oddano: | Tuesday, May 27th 2008 - 04:06:13 PM |
| Sporočilo: | no pr men se je pa začel ene tri leta nazaj,čis zrd bedne stvari. mau sm bla razočarana u love in sm kr probala k mi je ena frendica rekla d se reže in d ji je ful bolš. valda ji nism vrjela ne sam nism se p mogla zadržat. pol je blo umes že ful bl grozn k sm to počela zrd usake najmanjše malenkosti. pol sm p dubla ful najbolšga frenda res. stou mi je ob strani p ni se pizdiu name usakič k sm se rezala in je šlo ful na bolš k sm vidla d mam enga k mu res loh zaupam. no pol sva bla pa midva skupi. in js sm bla že tko čis navezana na njega k na frenda pol pa sploh. in sva bla skupi 7 mescou pa pou. pol kr naenkrat se je pa nehal. niti on ni vedu zakaj. in tkt sm spet začela s tem. si vrezala njegovo ime u nogo (režem se namreč na nogi ne roki k me je mami enkrat dubila), p se rezala usak dan. od tega je že pou leta k sva končala, pr men pa še traja. sam upam d bom kmau prebolela p d bo bolš.=( |
| Številka vnosa: | 34 |
| Ime: | Vnos je obvezen |
| E-mail : | katica40@emailsi |
| Oddano: | Friday, May 9th 2008 - 09:08:51 AM |
| Sporočilo: |
Zelo me veseli, da sem vse to prebrala. Stara sem 51 let in sem bila od malega, pa še izpostavjena indirektni, dandanes pa direktni čustveni zlorabi. Moj oče še danes ponižuje, mojo mamo, kriči, se besedno izživlja, psihično muči, mogoče jo tudi fizično muči, jaz se mu zadnja leta ne pustim več in če ima priložnost, se tudi nad meno izživlja tako kot nad mamo - kot otrok sem to samo spremljala oz. opazovala - že to je bilo dovolj hudo. Izživlja se tudi nad mojimi otroki. Nisem vedela, zakaj sem se praskala - do pred leti. Od kar se mu ne pustim več, sem nehala s tem početjem. Imela sem celo slabo vest zaradi samopoškodovanja - bile so žive rane, ki jim nisem pustila, da bi se zacelile. Po tem, ko sem to prebrala, pa sem našla razlago to to. Prvič v življenju sem tudi nekomu povedala za to in se razjokala nad seboj. Včasih se mi je mama smilila in sem imela to neprestano pred očmi. Vedno samo moja mama. Zato si tudi nisem bila sposobna utrditi oziroma izboriti (mož je bil mamin sinek in je njegova mama odločala o vsem)mesta mame v moji družini.
Saj se ne pomilujem, ampak sem pošteno jezna na očeta in na mamo, da to dovolila. Ni bila zaposlena in je bila odvisna, ampak bi mene in sebe kljub temu morala zaščititi. Sem edinka, pa še od njiju nisem imela nič razen hrane in obleke, ker sta se neprestano samo kregala. Da še jaz ne bi prispevala k slabši družinski klimi sem bila tiha, neopazne v družini, pridno sem se učila. Dosegla vedno največ - ampak vedno sama, sama. Sovražim oba. Zadnje čase ju sploh nočem več videti. Če se le pojavim, jih ponovno slišim. Ko grem, vem, da se znaša nad mamo. Vseeno mi je. Vem, da bisem jaz kriva. Oče bi se moral bi se že zdavnaj zdraviti. Starši ga niso marali - njegov oče pri rejnikih, njegova mama ga je rodila pri šestnajstih. Družinske slika se ponavlja. Jaz sem jo v svoje dobro in v dobro mojih otrok zaključila. Ne vem, če si škodujem s tem, ko sem prekinila z njima, samo ne prenašam več tega. Berem o primeru Fritzl v Nemčiji in čeprav pri nas ni bilo incesta, se mi zdi, da je marskiaj podobno. Moj oče sovraži vse ženske, o tem se piše tudi za Fritzla in se zato izživlja. Jaz zaradi njega sovražim moške.Obstaja sploh kakšna terapija zame? Kljub temu si namreč zelo želim spoznati ljubečega, razumevajočega moškega. Ni pomembno, kako bo izgledal. Najbolj si želim prijaznosti in lepe besede. Imam brez terapije sploh kako možnost? Lp |
| Številka vnosa: | 33 |
| Ime: | Pikec |
| E-mail : | pikec88@gmail.com |
| Oddano: | Wednesday, May 7th 2008 - 07:59:31 AM |
| Sporočilo: |
Tudi sama imam teľave s samopoąkodovanjem.
Prei sem imela vzrok za to( teľave itd.- kar se ąe zdai dogaja), ampak zdai pride do tega lahko kadarkoli- tudi takrat ko sem dobre volje pride trenutek ko me postane zelo strah in takrat nimam druge izbire kot da se samopoąkodujem da se reąim strahu. Česa me je strah pa ne vem- takrat vsega. Prosim za odgovor ker sem ľelela nehai s tem ampak je vedno slabąe. |
| Številka vnosa: | 32 |
| Ime: | × |
| Oddano: | Sunday, March 2nd 2008 - 12:39:25 AM |
| Sporočilo: |
@ meredith
js ne vem ka je s temu narobe. če ti pomaga, zakaj ne. če si res ne škodujš. js se trudm da si tega ne delam zarad fanta, k ne morm bit tih in bi zvedu, ne prenesm pa tistga razočaranja v očeh... k bi ga meu če bi se rezala. ne podpiram rezanja in nobenmu ne prvošm, da to dela, sam dokler si ne škoduje, dokler si ne reže žil, ni panike. edina panika so brazgotine, ampak če so mjhne pa na takmu mestu kjer se jih ne vid tok, se tut to da prežvet. da pa ljde k se režejo niso normalni... ne vem. enim se zdijo nori, enim ne. sam to je pač način sporščanja, izražanja bolečine. tko da so taki zmešani kkr za kerga. upam da ti kej pomaga =P sam še vseen lah najdš kšn drug način za sproščat. če ne druzga, zanekrat te brazgotine ne motjo, js sm bla včasih ponosna nanje, sam zdj pa učasih jih vidt ne morm. so obupne. tko da ti bo mogoče kdaj žal zarad tega in lah mal pomislš kašna boš čez neki cajta. vsake tok časa nova brazgotina... se nabira to... |
| Številka vnosa: | 31 |
| Ime: | × |
| Oddano: | Thursday, February 28th 2008 - 08:42:56 PM |
| Sporočilo: |
Rada bi napisala ka se mi je dogajal. Zka sm to delala. Tko k berm mal druge, se mi res zdi, da pr men sploh ni blo zares. Da sploh nkol nism bla tok notr. Da sm se pač tko mal rezala. Kr tko mal.
Še clo datum vem, kdaj sm se prvič. Na rojstn dan moje zlo dobre prjatlce. Takrt je bla stara 13 let pomoje. Js pa tut. Na začetku sm se da bi izzivala frendo. Al pa k so se kregal. Vem da sem se ko so se starši kregal. Ampak čist mal. Nasledn dan je zginl. Pol sm se skos tok mal. Da se je komi poznal. Od starih ni noben opazu. Saj ne da bi kj reku. Neki časa sm se. Ne velik. Lih tok d je mal kri tekla. Pomoje od takrt nimam nobene brazgotine. Pol sm nehala. Se začela družt z eno osebo in ji to povedala. Obe sva se začele družt še z eno osebo in ta oseba je bla čudna. Takrat se je prjatlca začela tut rezat. In ko sme zvedla da se je ona sm se po dolgmu času spet js. Takrt je nastala najbl vidna brazgotina na men. To je trajal dolg časa. Pred kšne pol leta sm nehala. Od takrt se nism še. Umes sm se pa skos. Na vsake tok časa. Če se pa nism sm pa misnla na to. Ene parkrat sm se tut žgala. In morm rečt da je bil občutk pr žganju bolši. Bolečine ni blo dl časa. K pr rezanju je blo dobr za par sekund pol pa... še slabš. Vsaka brazgotina na men ma svojo zgodbo. Vsaka je ratala v upanju, da bo bol. No ne vsaka. Na konc sm ratala tak psiho da sm misnla da nism normalna če se ne režm. Sploh nisem hotla nehat. Užitek mi je biu gledat kri. Moji starši ne vejo, no moja mami ampak misle da sm to delala k je modern. In vidla je sam nek. Pa še to po zlo dougmu cajtu k je tist nastal. Zdj če me prime da bi se se probam zadržat. zarad ljudi k me majo radi pa tut zato k nočm več ratat taka kt sm bla. Čeprou bi včasih se... se razrezala čist. Mi pa je lepo k pogledam roko pa nobene praske, nobene brazgotine. Lepa gladka roka. =) Zdj že odkr sm se nazadne rezala, nisem govorila o rezanju. U bistvu že kr dolg. Odkr sm se mnehala družt s tisto osebo k je nekak kriva da sm se drugič začela rezat. kšn let pa pol... In mi manka to. Nobenmu pa nočm govort o temu ker dvema sem govorila in en se je začeu rezat en se je pa hotu. In nočm več tega. Včasih bi rezanje sam nekam poslala, včasih bi ga pa sprejla z odprtim rokam. Tko kt zle... |
| Številka vnosa: | 30 |
| Ime: | meredith. |
| Oddano: | Sunday, October 7th 2007 - 07:05:45 PM |
| Sporočilo: | režem se že prbližn dve leti pa pou in pač k se mi use nabere, k sm pod prevelikim pritiskom in pol to obrnem na not, nase. z rezanjem nism obsedena, nism odvisna od tega, ampak me prime prbližn enkrat na mesc. zanima me zakaj bi nehala? kaj je na rezanju (če nisi odvins) tok negatiunga? tiste bele črtice? me ne motjo in itk na soncu porjavijo in se ful slabo vidjo. režem se vedn z enim in istim nožem, tko da se okužt ne morm. ne režm se pr žilah, tko da se tut resno ne morm poškodvt. zakaj bi torj nehala? mi lahko kdo napiše kaj je s tem narobe? kr si kao nor? kr to ni normalno? vesela bi bla odgovora. |
| Številka vnosa: | 29 |
| Ime: | erratum |
| E-mail : | erratum@email.si |
| Oddano: | Saturday, September 1st 2007 - 11:28:21 PM |
| Sporočilo: |
Začelo se je, ko mi je umrla stara mama. Bila sem zelo navezana nanjo in nisem zdržala. Naredila sem malo črtico na roki. Občutek fizične bolečine, ki premaga psihično me je prevzel. To je bilo cca. 2 leti nazaj. Začelo se je torej z majhnimi črticami, praskami. Nadaljevalo z vedno globljimi vrezninami in britvico, kot mojim stalnim sopotnikom, neglede na to, kje in kdaj sem. Bila je moja "najboljša prijateljica". Dolgo sem brazgotine in vreznine uspešno skrivala. Izgovor za povito roko in brazgotine je bil pasji ugriz, mačka, zajec... Aprila sem se soočila z izgubo fanta. Naredil je samomor. Še danes nihče ne ve vzroka. Od takrat je šlo vse samo še navzol. Ker rok nisem mogla več stalno skrivati, sem se začela toliko bolj rezati po stegnih. Groza me je bilo bližajočega se poletja, kratkih hlač in majic, morja in kopalk. Za moje težave je moja najboljša prijateljica vedela kar nekaj časa. Z mano se je pogovarjala, mi stala ob strani. Predlagala mi je tudi pomoč psihiatra in se ponudila, da gre celo z mano. Tam so naju sicer zavrnili, če nisem nujni primer, da moram čakati 2 meseca. Kmalu po tem je mami našla in prebrala moj dnevnik, v katerega sem pisala vse svoje tegobe, skrivnosti, razmišljanja, katere nisem mogla zaupati nikomur. Vse je prebrala. In pristala sem pri psihiatru. Očitno sem kar naenkrat postala nujni primer, saj so me po maminem klicu sprejeli še isti teden. Sedaj se zdravim. Uspela sem omejiti rezanje. S podporo sedanjega fanta, najboljše prijateljice in pomočjo psihiatrinje upam, da mi bo uspelo.
Še vedno imam željo po rezanju. Še vedno se ji včasih ne morem upreti. Vendar svetujem vsem, ki imate take težave, da ko se hočete porezati, se poskusite zamotiti s kakšno drugo stvarjo. Npr. risati, se igrati s hišnim ljubljenčkom, brati, pisati pesmi... pomaga tudi, če na papir zapišete svoje misli, zakaj se tako počutite... Vem, da je to željo težko zatreti, vendar poskusiti ni greh. Ne trdim, da vedno pomaga, mogoče pa vam kdaj le uspe preusmeriti misli. Če pa to počne vaš prijatelj/znanec, mu ponudite podporo in pomoč. Braz očitanj in zbadanja. Ne morete si misliti, kako nekomu lahko pomaga že par spodbudnih besed. Če kdo rabi pogovor, mi lahko piše na mail. |
| Številka vnosa: | 28 |
| Ime: | Polly |
| Oddano: | Monday, May 7th 2007 - 06:58:28 PM |
| Sporočilo: |
No da se še jas razpišem.
Rezati sem se začela... hm... pomoje začetek tega šolskega leta v septembru nekje. Ubistvu sploh nisem vedla kaj se mi dogaja saj o kakšnih samopoškodbah prej nisem brala. Že kakšno leto pred tem sem se začela živčno praskati ob raznih stresnih situacijah in hraste so se težko zacelile. Potem sem nekega večera v roke vzela nož. Prvič me je bolelo a me je zadelo kot strela. Po tem nisem šla nikamor več brez noža. Mojega oranžnega olfa noža. Kasneje sem uporabljala tudi britvico (a tam gre prehitro pregloboko) pa škarje, šestilo,... živela sem.... no ja, težko bi rekla da sem sploh živela. Spremenila sem se v tistem času res zelo, vsi bi rekli da na slabše saj sem se zaprla vase, pa stil oblačenja in glasba ki jo poslušala se je spremenila bol na depresivno.. nirvana in to. no ja uglaunem men osebno se zdi da sm se u notranjosti pozitivno spremenila ker sem se začela zavedat bolečine pod katero sm živela in nism bila več slepa ovca, no ja, reševala vseh teh problemov pa nism na pravi način. Ko je vse skupaj postalo prehudo so zvedeli tudi starši in odšla sem na zdravljenje na psihiatrični oddelek za adolescentno psihiatrijo, kjer je bilo sprva težko, potem pa sem se sprijaznila in se začela aktivno spreminjat in reševat krizo v kateri sem se znašla. seveda ni šlo zlahka saj mi je še kar nekajkret spodletelo in se se spet pojavle samopoškodbe ampak važno je da sem zmagala! Samopoškodovala se nisem že več kot mesec dni in moram rečt da sem hvaležna družini, zdravnikom, prijateljem ki sem jih spoznala v času zdravljenja in so res zakon, še najbolj pa sama sebi ker sm zdržala in zdržati moram še naprej! to sem napisala vsem tistim, ki se trudite. Ustrajajte.. vem da je vse prej kot lahko ampak najdite vsebi to moč in uspelo vam bo. Ko vam bo najtežje ne premišljujte naprej, ne zapirajte se vase, pojdite ven, na zrak, pod tuš, skuhajte si čaj, rišite, tržite papir(pr meni to pomaga), derite se, karkoli. samo pustite svojega prijatelja ki je v resnici vaš sovražnik pri miru. recite nožu ne. hm... pa je šla še ena kriza mimo... sem sama sebe prepričala spet:D upam da sem tut vam... rada vas mam use.... vso srečo nam, otrokom ki režemo v srce! |
| Številka vnosa: | 27 |
| Ime: | noName |
| Oddano: | Thursday, March 1st 2007 - 07:52:40 PM |
| Sporočilo: | začela sem se rezat...no pravzaprav to ni rezanje.....je ąe bolj praskanje...ampak bojim se, da bo vedno globąe...zato bom zdaj poskusila končati s tem..ampak skoraj vsak dan me zgrabi da bi se...takrat se včasih res...ampak sama pri sebi si mislim,da sploh nimam tak zajebanega lajfa, saj mam vse. zato sploh nvm zakaj to počnem. imam samo potrebo, da bi se.. ampak ker vem, da bi nič ne manjka. bom s tem nehala prej kot zaidem bolj v ta drek in res ne bom mogla ven. upam samo da mi bo uspelo... |
| Številka vnosa: | 26 |
| Ime: | Love emo |
| Oddano: | Thursday, March 1st 2007 - 07:47:26 PM |
| Sporočilo: | stara sm 13 Łeet... domaa mam fuŁŁ vŁiike probŁeme... fotr piyee poŁ me pa maŁ ne preteepe... pa nekii teži men pa mam tut...nwm kvaa naii nardiim... zarad nyeega usaak dan yočm... ×[ ... poŁ yee pa prišŁoo že tkoo daŁeeč d sm se začeŁaa rezat... nwm kakoo... sam naenkrat sm meŁaa britvicoo u rokah pa sm se začeŁaa rezat... naiipreii čist maŁ... poŁ ye pa mam to vidŁaa pa sm rekŁaa d sm se po pomotii.. pa mi ye veryeŁaa pa tut frendicee.. poŁ sm se pa še drugič...pa so tut usii veryeeŁ d yee bŁoo po pomotii... bŁaa sm že tkoo na dnuu d sm moraŁaa nekomu povedat... imeŁaa sm srečoo d ye u razredu ena frendica ki me ye razumeŁa... poŁ sm see pa začeŁa še boŁ rezat.. po ceŁii rokii... pa ne morm nehat... boyim se d bi usii zvedŁii d se režem...noo zdy se režem že 2meseecca vem d ni vŁiik sam vem d se še doŁg bom... ×[ |
| Številka vnosa: | 25 |
| Ime: | Vendetta |
| Oddano: | Monday, January 29th 2007 - 12:12:33 AM |
| Sporočilo: | Rezati sem se začela pred 4 leti. zaj sem stara 18. ne vem kako se je vse skupaj začelo. razočaranje nad celim svetom,nada starši,nad samo. fant mi je odšel z boljšo in bolj lepo,suho punco(kar mi je v obraz povedal,da nisem zadosti dobra za njega). muke ki jih lahko rešiš le na en način. noge mam pri gležnjih na obeh straneh razrezane.ostale so brazgotine široke pol centimetra. najhuje je ko pride poletje,ko si ne upaš s starši na morje ali pa s kolegicami. ali pa ko vse nosijo kratke hlače ali pa vsaj barmude,ti pa ne veš kaj bi si zmislil,ko te vsi sprašujejo zakaj poleti nosiš zokne(seveda do konca našpanana gor,kot da si palček David). ampak na gležnjih niso edine. največja je na stegnu. tista je grozna. enkrat sem bla tudi na šivanju...zraven fanta sem se porezala(enega drugega fanta,ne onega ki me je samo zamenjo za boljšo). hotela sem mu povedati da mi je hudo,da mi je žal, da obžalujem vse kar je doživel poleg mene(vedo je za rezanje).Ampak ni hotel poslušati,samo obtoževal me je.zato sem se porezala. tega se sama ne spomnim dobro,počutla sem se kot da sem otrpela.nisem niti bolečine čutila,vse kar se spomnim je, da sem prišla na kirurgijo z krvavo brisačo okrog leve roke. vse se je vrtelo v počasni verziji življenja. potem sem morala priseči,da tega ne bom več delala. kolegu svojemu je povedal. občutek izdanosti in kolegovo preziranje je bolelo še bolj.še posebaj zato ker se nisem porezala,zaradi obljube fantu da tega ne bom več počela. in nisem...do zdaj,več kot leto po tem... s fanto nama gre vse narobe. ljubim ga,ampak on mene več ne. mislim da ima drugo(skoraj prepričana sem). končala bova čez majn kot 1 teden,ker še bo odpleson na mojem maturantskem potem pa...sam mi je povedo kak bo... vem kaj moram pričakovati...ampak preveč boli,ker vem da ne bom nikoli našla princa,da me nišče s tem ne bo sprejel. najhuje pa je to,da še CELO imam upanje v life... da ko bo naslednji,čeprav ne vem kako bom spet prebolela še en tak poraz,kako bo me sprejel naslednji?? kdo bo imel punco ki je psihič...zato nem več iskala...hočem še samo da se nikoli v življenju več ne navežem na nikogar-ni vredno. po drugi strani pa si želim da bi pred pol leta zamrznila čaš,ko želje po rezanju nisem imela. kako bom? ne vem. če sploh še bom... zakaj se režem? ker razočaranje nad svetom lahko nadomesti le bolečina, ki jo začutim in me opomni,da še sploh živim,da to niso sanje in da izhoda ni. to me potolaži,da še sploh obsatajam... |
| Številka vnosa: | 24 |
| Ime: | andreja |
| Številka vnosa: | 23 |
| Ime: | budala |
| Oddano: | Tuesday, December 26th 2006 - 10:28:47 PM |
| Sporočilo: |
js sm dons ugutoula d se režm že ukol 2 let pa pol. umes je par obdbij k se neham, pol se spet začnem. najbl grozn je to k se lažm. usm govorim ja, bom nehala, nkol več se nam... ampak uaskič se zlažm. in pol sm ugutoula d najbol d nubenmu ne govorim d se režm. k prj sm skos eni frendi govorila. in sm pršla do tega d je to pač sam moja skriibnost za kero noben ne ve. noben k me pozna. rada bi nehala, po drug stran pa nočm nehat. stara sm 16 let. pred mano je cela prihodnost, mam par frendov k jim lah zaupam, tut nism grdam nism zabita... ampak useen mi to tok pomen d nočm nehat. to mi daje eno srečo... vedenje d sm živa... da ubstajam... čeprou prnaša velik trplena...
odvsetujm pa usm, nuben nj se ne sprav to delat k je škoda usaga!!!!!!!!!!! to je sam eno trplene, ena groza, k ti unič žiulene!!! težko je nehat kkr usake stvari, sam useen... bol ne začet k pa se trudt nehat. tko da kdor to bere nj ma tok pameti in nj se ne začne, če pa se že reže al pa kkrkol samopšoškoduje... nj pa neha pa če je še teži |
| Številka vnosa: | 22 |
| Ime: | sdasdasd |
| E-mail : | dadada |
| Oddano: | Monday, December 18th 2006 - 10:50:56 PM |
| Sporočilo: | kul strn |
| Številka vnosa: | 21 |
| Ime: | xxx |
| E-mail : | hekerca@email.si |
| Oddano: | Friday, December 1st 2006 - 09:22:30 PM |
| Sporočilo: |
No...ne vem kje naj začnem zato bo najbolje da začnem kar na začetku.Prvič sem se za ˝hec˝porezala pri pouku s šestilom z eno mojih najboljših prijateljic.Potem pa je ona nehala jaz pa nisem.Potem pa me je pustil še fant in mi povedal, da bo spet z mano če mu lahko dokažem , da ga imam zares rada.Ker sem ga imela,sem si na nogo z globokimi rezi urezala njegovo ime.Ko pa je to videl je dejal, da nisem normalna, jaz pa sm se potem rezala vsak dan.Tako sta minila dva meseca,jaz pa sem se še vedno rezala, z to razliko, da sem morala rez narediti med poukom nawc-ju čene nisem zdržala niti pouka več.Ko sem si prvič 3 messece po tistem ko se začela prerezala žila sem se premislila in si želela živeti,zato sem rano zakrpala potem sem opazila, da je razpoka š wedno welika in sem vse to skupaj še sama zašila.takrat so opazile tudi moje prijateljice in dve sta me dobesedno zvlekli h psihologinji. Rekla je da se ji lahko zaupam in jaz sem se ji.Potem pa je čez dva dni doma zazvonil telefon.Bila je ona.Tako je staršem povedala da se režem in tako so starši že drugič zvedeli kar so prvič(čisto na začetku ko še nisem bila skoraj nič) tudi sami videli.Malo so se drli potem pa je bilo vse ok.
Zdaj minevata že eno leto in en mesec,jaz pa sem postala odvisna od rezanja.Večkrat sem že poizkusila nehati a je moje telo od tega postalo odvisno.S tem sem se sprijaznila.Kdor o bere pa naj ve da mi je le 12 let in sem še osnovna šola in nekega dne resnično upam da mi bo uspelo se izmazati iz te groze ki me spremlja zadnje leto.ZATO VSI KI SE NE REŽETE ALI KAKO DRUGAČE SAMOPOŠKODUJETE NE ZAČNITE TEGA KER VAM LAHKO UNIČI ŽIVLJENJE TAKO KOT GA JE MENI ČEPRAV JE PRED MANO ŠE CELA PPRIHODNOST. |
| Številka vnosa: | 20 |
| Ime: | martina brank |
| E-mail : | martina.brank@medis.si |
| Oddano: | Wednesday, September 27th 2006 - 02:17:45 PM |
| Sporočilo: |
Spoštovani,
žal vas ne poznam (avtor ni naveden), a se vseeno obračam na vas s pobudo, da bi kak članek o samopoškodanju morda pripravili za revijo Naša lekarna (brezplačni mesečnik, ki je na voljo v lekarnah po sloveniji), malo bi bilo potrebno še enostavneje zapisati, tema je aktualna in zelo zanimiva za širši krog. Prosim, oglasite se, če bi želeli objaviti vaš tiskani prispevek, v odmevnem in resnem mesečniku, ki izhaja v nakladi 40.000 izvodov. S spoštovanjem, dr. M. Brank, glavna urednica |
| Številka vnosa: | 19 |
| Ime: | Goth |
| E-mail : | gotik_dark_girl@hotmail.com |
| Oddano: | Monday, June 19th 2006 - 01:33:47 AM |
| Sporočilo: |
čaw - tko bom povedala ... usi mamo obdobje depresije in vsega tega - mislm sama nism nč bolša in se režem že 2 leti - to mi je neki čist vsakdanjiga - umes sem nehala ker so me enkrat šival in zdle mam tud obdobje ko mislm da bom nehala z celim sranjem - pa če koga zanima kako se rešt tega sranja ... sam pozitivn morš razmišljat in se trudt da se maš rad in se sprejmeš kakršn si
lp. upam da bo z vami še use ql =) |
| Številka vnosa: | 18 |
| Ime: | odette |
| Oddano: | Saturday, April 22nd 2006 - 11:53:22 AM |
| Sporočilo: | sama sm sedaj stara 19let. pred par leti sem bila anoreksična. ko sem bila prisiljena se spraviti na normalno teľo, je sledilo obdobje kompulzivnega prenajedanja. ker sem se zredila sem se začela sovraľiti in rezati. pri tem sem bila seveda skrajno previdna in vedno uporabljala le sterilne igle in rane vedno razkuľila. čeprav so se mi rane ponavadi ponoči odprle in puąčale krvave madeľe na posteljnini in na spodnjem delu piľame, jih mama ni komentirala. tako so moja dejanja ostala skrita do pred kratkim, ko sem spoznala fanta, ki me je s svojo ljubeznijo reąil. s hrano in telovadbo sem ąe vedno obsedena, vendar ne vpliva več tako na moje ľivljenje kot nekoč. ąe vedno imam sicer krize in ľal mi je da nisem ąla prej k zdravniku, ker če se iz tega reąujeą sam je to zelo dolg proces in mislim, da bom čisto mogoče spet pristala na isti poti. vendar pa se ľe več kot pol leta ne reľev več. in za to gre vsa zahvala njemu, ki mi tudi ob kriznih obdobjih vedno stoji ob strani in me prosi naj se imam vendar rada. |
| Številka vnosa: | 17 |
| Ime: | Tjaša |
| E-mail : | tjasa_2006@yahoo.com |
| Oddano: | Monday, March 6th 2006 - 05:31:57 PM |
| Sporočilo: | Malo bolj bi pa se lahko potrudili...Stran je (skoraj) porazna! |
| Številka vnosa: | 16 |
| Ime: | just me |
| Oddano: | Friday, December 16th 2005 - 11:43:06 PM |
| Sporočilo: |
js se rezm ze od 9 klasa zdj sm pa u 1 letniku....ne se začet rezat zato k se ti to zdi kul k ud tega res udvisn rataš pa pol ne morš kr tko nehat k ti zapaše....mam izkušne!!!!!
|
| Številka vnosa: | 15 |
| Ime: | gabrijela |
| E-mail : | gabrijela.fidler@guest.arnes.si |
| Številka vnosa: | 14 |
| Ime: | sad girl |
| E-mail : | sad_girl@email.si |
| Oddano: | Monday, September 19th 2005 - 07:34:56 PM |
| Sporočilo: |
Prvič sem se začela rezat v 7. razredu. Sedaj sem v 2. letniku. Vendar se malo manj režem kot sem se pred leti, vendar všasih si pa vseeno zaželim ta občutek oz. ga rabim in nujno morm narediti ureznino. Upam da bom s tem kmalu nehala, ker ne morm več tako živeti niti ne vem kam naj se obrnem!!!
Želim si pa enkrat zaspati in nikoli več zbuditi! Tako bi bilo moji težav vsega konec. |
| Številka vnosa: | 13 |
| Ime: | anonimna |
| Oddano: | Tuesday, May 17th 2005 - 09:14:22 PM |
| Sporočilo: | lase si pulim od 12. leta. danes jih imam 30. ne zberem moci niti volje, da bi se obrnila ne nekoga, ki bi mi pomagal. prvic, groza me je priznati, da to sploh pocnem. vcasih se zavem, ko imam ze celo lukno na glavi ... drugic, slutim, da me to ohranja normalno. ko bom zacela z zdravljenjem, se bo verjetno sesul svet, ki ga sedaj kar dobro obvladujem in zivljenje, ki ga zgledno vozim. stalno imam obcutek, da zdaj ni pravi cas za zdravljenje. prevec stvari bi se obrnilo na glavo. ali morda kdo ve, kako zdravljenje "te groze" sploh zgleda? zame je to najvecja nocna mora s katero zivim iz dneva v dan ze 18 let. kaj bi dala, da bi se je lahko znebila ... |
| Številka vnosa: | 12 |
| Ime: | tjaša |
| E-mail : | tjasaflis@yahoo.co.uk |
| Oddano: | Sunday, May 1st 2005 - 06:39:37 PM |
| Sporočilo: |
men se zdi ta stran ful pametna k dost pouči ljudi
|
| Številka vnosa: | 11 |
| Ime: | petra |
| Številka vnosa: | 10 |
| Ime: | no name |
| Oddano: | Wednesday, March 2nd 2005 - 03:29:22 PM |
| Sporočilo: |
Včeraj je bil mednarodni dan zavedanja samopoškod in naraščanja pogostosti.
Upam da ste bili vsi ok. |
| Številka vnosa: | 9 |
| Ime: | Juliette |
| Oddano: | Monday, January 24th 2005 - 06:55:25 PM |
| Sporočilo: | Skrivnost, ki me para od zunaj in navznoter. |
| Številka vnosa: | 8 |
| Ime: | suicide_girl |
| E-mail : | dsfk@edk,f.com |
| Oddano: | Friday, November 5th 2004 - 10:51:20 PM |
| Sporočilo: | sovražim se, tako se sovražim. ne prenesem misli na svojo prihodnost...use se zdi tako prazno in nikjer na svetu ne obstaja prostor zame.želim si umreti....vedno znova ponavljam iste napake.neumna sem. zaljubljam se v napačne ljudi, ne kontroliram svoje jeze ali jo tlačim globoko vase. nikoli nikomur ne povem nič o sebi ali o svojih čustvi..pa saj me tako ne bi nihče poslušal...mene ki sem nepomembna in prozorna.želim si umreti... |
| Številka vnosa: | 7 |
| Ime: | Natasha9 |
| Oddano: | Friday, October 29th 2004 - 03:35:38 PM |
| Sporočilo: | Sama se režem, čeprav sem stara 10 let.Ta stran je zelo dobra. |
| Številka vnosa: | 6 |
| Ime: | BaBy |
| Oddano: | Friday, October 29th 2004 - 10:42:31 AM |
| Sporočilo: | Lepo da celo obstaja stran s tako vsebino v slovenscini.sama se rezem in obcasno tudi zgem wec kot 3 leta in imam telo polno belih brazgotin ki mi ne bodo nikoli izginle:(wedno vec mladih se reze...zalostno je ker to pocnejo zato ker so wideli pri prijateljih in se jim zdi kul.werjetno se ne zawedajo kako je ko postanes od tega odwisen in ne mores nehati in pa ko zacnes delati tako globoke reze,da ti brazgotine nikoli ne zginejo.ne zawedajo se kako te ljudje gledajo ko nosis kratke rokawe in kako boli ko te sprasujejo od cesa mas pa u pogledu ze wids da te pomilujejo in si mislijo vse mogoce. |
| Številka vnosa: | 5 |
| Ime: | Nataša |
| E-mail : | Natasha9@email.si |
| Oddano: | Monday, September 13th 2004 - 03:28:20 PM |
| Sporočilo: | To je dobra stran. |
| Številka vnosa: | 4 |
| Ime: | noname |
| Oddano: | Saturday, June 12th 2004 - 09:15:03 PM |
| Sporočilo: |
To stran je moja mama videla potem ko je ugotovila da se režem. V bistvu ne vem koliko ji je povedala in kaj je razumela. Kolikor sem prebrala to stran in druge strani v ang, se mi tak zdi zelo skopa s podatki. Mogoče bi bilo dobro vključiti še par linkov do drugih strani in do kakšnih forumov.
Drugače pa rezanje itaq dobiva razsežnosti epidemije in nekateri delajo to ker je pač "cool". Bleh. |
| Številka vnosa: | 3 |
| Ime: | pomoč? |
| Oddano: | Sunday, April 25th 2004 - 02:47:14 PM |
| Sporočilo: |
pozdravljeni!
S to stranjo je vse lepo in prav ,sam eno napako ima in to je kako pomagati tem ljudem.Če mu reces, da naj gre psihiatru ali socialni delavki, ga lahko to zelo prizadane in potem še bolj slabo vplivas nanj. Zato bi vas prosu da na stran napisete kako zdraviti taksne ljudi,v mislih imam postopek kako ga prepricati po mirni poti da bi sel k svetovalcu, da bi mu pomagal.Če je pa kaksna drugacna pot pa bi tudi prosil da mi jo obrazložite, če se le da! |
| Številka vnosa: | 2 |
| Ime: | ena cvetka pac ;) |
| Oddano: | Saturday, January 31st 2004 - 04:49:50 PM |
| Sporočilo: |
veste kaj je pa najbolj zalostno....nedavno smo mel z razredom zdravniski pregled in tko sm prsla do 2eh dejstev:
1)polovica razreda se reze (vglavnem punce)-tud jz sm zravn 2)neglede na to, da so zdravnice vidle, da se to dogaja, tega niso nic komentirale.....pol se pa mas za kj zamislt. |
| Številka vnosa: | 1 |
| Ime: | Anci |
| Oddano: | Wednesday, July 16th 2003 - 06:32:37 PM |
| Sporočilo: | Pohvala tistemu,ki se je spomnil in naredil hp o tej temi.Preiskala sem kup strani s tako vsebino,pa na nobeni ni pisalo totalka nic pametnega!Sama se rezem in zgem vec kot 2 leti,zato me taka literatura zanima! |